Herčeva žaga in mlin
Mislinjska dolina, podeželje bogato z rekami in potoki, ima bogato
mlinarsko dediščino. Tod je že pred 2. svetovno vojno delovalo okrog
250 različnih vodnih objektov (mlinov, žag, oljarn, kovčanic,
elektrarn). Objekti so počasi propadali, za mnogimi ni ostalo nobene
sledi. Le starejši ljudje se še spominjajo starih mlinov in žag po
valovečih žitnih polj z ajdo, ržjo, pšenico in koruzo. Nekdaj so bile
kmetije, ki so imele mlin, bogate. Če pa kmet ni imel lastnega mlina,
je lahko mlel v tujem. Ponavadi so v mlinu mleli tudi ponoči, da se je
več zmlelo. Mleli so večinoma moški, kjer pa je teh primanjkovalo, so
mlele tudi ženske. Za uporabo mlina se je bilo potrebno lastniku
odslužiti z dnino. Ko so zmleli žito v moko, so iz nje spekli kruh.
Danes je mlinarska obrt v našem kraju skoraj pozabljena; z ogledom
Herčevega mlina in žage pa lahko skorajda slišimo, kako si prepeva:
"Mam mline, mam žage,
mam ljubice tri,
pa mlejem pa žagam,
pa ljub`m vse tri."
Poleg mletja žita in delovanje žage pa vsako leto v Herčevi žagi in
mlinu prikazujejo staro kmečko opravilo ličkanje "kožuhanje" koruze, ki
je postalo že kar tradicionalno.