Ko smo se selili iz stanovanja v hišo, sem prvič zares spoznal, kaj pomeni dobro in slabo skladiščenje. Imeli smo polne škatle stvari, ki jih nismo nujno potrebovali vsak dan, a jih tudi nismo želeli zavreči, na primer smučarska oprema, sezonska oblačila, spominki, rezervni gospodinjski aparati, celo nekaj starejšega pohištva.

Sprva smo jih postavili v garažo, a hitro ugotovili, da se brez sistema začne kopičiti kaos. Takrat sem se odločil, da se stvari lotim resno. Kupil sem kovinske regale, plastične zabojnike z etiketami in si vzel popoldne za razvrščanje. Vsakič, ko zdaj kaj potrebujem, bodisi vrtalnik, zimski šal ali stari družinski album točno vem, kam pogledati.

Najbolj sem vesel, da sem to uredil sproti, ker vem, kako hitro se lahko prostor spremeni v skladiščenje brez reda. Zame je skladiščenje zdaj nekaj, kar mora biti premišljeno. Ne le, kam dam stvari, ampak tudi kako jih označim in kdaj jih pregledam. Red prinaša mir.

Ko sem se prvič lotil organizacije skladiščenje, sem hitro ugotovil, da ni dovolj le zložiti stvari na kup. Sprva sem vso smučarsko opremo dal v eno škatlo, oblačila v drugo, orodje pa kar v vreče. Rezultat? Čez nekaj mesecev nisem več vedel, kje je kaj. Zato sem se usedel, naredil seznam in se lotil preureditve, tokrat z mislijo na preglednost in dolgoročno uporabnost.

Kupil sem prozorne zabojnike z dobrimi pokrovi in jih označil z etiketami. Vsaka škatla ima zdaj svojo kategorijo: Zimska oblačila, Električno orodje, Ročno orodje, Božična dekoracija,… Posebej uporabno je bilo, da sem stvari, ki jih redko potrebujem, dal višje, tiste, ki jih uporabljam pogosteje, pa na lahko dostopne police. Za dodatne ideje in profesionalne rešitve si oglejte azalenta.com.

Zdaj skladiščenje zame ni več nujno zlo, ampak urejen sistem, ki mi dejansko prihrani čas in živce. In kar je najboljše, kadar se kdo v hiši sprašuje, kje je določena stvar, odgovor ni več: Nimam pojma. Temveč: Druga polica z leve, tretja škatla od spodaj.…